Predchádzajúca kapitola

8. kapitola

E archa le RAJESKRI ľigenďi andro Chramos

1 Akor o Šalamun zvičinďa ke peste andro Jeruzalem savore izraelike vodcen le dojekhe kmeňostar the fajtatar, hoj te anen e archa le RAJESKRI andral o Foros le Davidoskro – andral o Sion – andro Chramos.
2 Savore murša andral o Izrael pes zgele ko kraľis Šalamun, sar sas o inepos andro eftato čhon Etanim. 3 Sar avle savore vodci andral o Izrael, o rašaja hazdle e archa le RAJESKRI upre 4 a preľigende la; o rašaja the o Leviti ľidžanas o Svetostankos the savore sveta veci, so sas andro Stanos. 5 O Šalamun the savore izraelika manuša, save pes ode zgele, obetinenas angle archa ajci but bakren the gurumňen, hoj pes aňi na delas te zgenel. 6 O rašaja ľigende e archa le RAJESKRA zmluvakri andro paluno than andro Chramos, pro Neksveteder than a thode la tel o cherubengre kridli. 7 Upral oda than, kaj sas e archa thoďi, sas o kridli le cherubengre rozcirdle avke, hoj zaučharenas andre e archa the lakre dručki, savenca la ľidžanas. 8 O dručki sas ajse džinďarde, hoj lengre agora dičholas andral o Sveto than, ale avral len na dičholas. Ode hine dži adadžives. 9 Andre archa sas ča o duj barune tabli, pre save sas pisimen o deš prikazaňja, so ode thoďa o Mojžiš akor, sar o RAJ phandľa e zmluva le Izraelitenca pro verchos Choreb8,9 Abo: Sinaj, sar avle avri andral o Egipt. 10 Sar o rašaja avenas avri andral o Sveto than, e chmara zaučharďa o Chramos le RAJESKRO. 11 A o rašaja našťi dureder kerenas e služba angle e chmara, bo le RAJESKRI slava pherdžarďa o Chramos le RAJESKRO. 12 Akor phenďa o Šalamun: „O RAJ phenďa, hoj bešela andre kaľi chmara. 13 Ale me akana prekal tu ačhaďom šukar Chramos, o than, kaj šaj bešes pro furt.“

O Šalamun vakerel ko manuša

14 Medik savore Izraeliti ode ačhenas, o kraľis pes visarďa ke lende a požehňinďa len.
15 A phenďa: „Mi el lašardo o RAJ, o Del le Izraeloskro, bo ov doľikerďa o lav a peskre vasteha kerďa oda, so phenďa mire dadeske le Davidoske: 16 ‚Ole dživesestar, sar iľom mire manušen le Izraeliten avri andral o Egipt, andre ňisavo izraeliko kmeňos na kidňom mange avri foros, kaj mange te keren o Chramos, andre savo uľahas lašardo miro nav, ale kidňom mange avri le David, hoj te el upral mire izraelika manuša.‘ 17 Imar mire dadeske le Davidoske sas andro jilo, hoj te ačhavel o Chramos, hoj o manuša te lašaren le RAJES, le Izraeloskre Devles. 18 Ale o RAJ mire dadeske le Davidoske phenďa: ‚Mištes, hoj tuke sas andro jilo te ačhavel o Chramos prekal miro nav, 19 ča oda Chramos na ačhaveha tu, ale tiro čhavo, savo tutar avela. Ov mange ačhavela o Chramos prekal miro nav.‘ 20 O RAJ oda, so phenďa, the kerďa a ačhiľom kraľiske pal miro dad pal o David a akana bešav pro izraeliko tronos, avke sar phenďa o RAJ. Ačhaďom the o Chramos prekal o nav le RAJESKRO, prekal o Del le Izraeloskro. 21 Pripravinďom ode than prekal e archa, andre savi hiňi le RAJESKRI zmluva, so phandľa amare dadenca akor, sar len iľa avri andral o Egipt.“

Le Šalamunoskri modľitba

22 Paľis pes o Šalamun ačhaďa anglo oltaris le RAJESKRO, anglal savore manuša le Izraeloskre, save pes ode zgele, hazdňa o vasta ko ňebos
23 a phenďa: „RAJEJA, Devla le Izraeloskro! Nane aver Del, sar sal tu, aňi pro ňebos, aňi pre phuv. Tu doľikeres e zmluva a sal lačhejileskro ke peskre služobňika, save džan pal tu cale jileha. 24 Tu doľikerďal tiro lav, avke sar phenďal mire dadeske le Davidoske. Tire vasteha kerďal, so le mujeha phenďal, a adadžives oda hin avke. 25 Ale akana, RAJEJA, Devla le Izraeloskro, doľiker oda lav, so diňal tire služobňikos le David, mire dades, akor sar leske phenďal: ‚Furt ela vareko leskre potomkendar pro izraeliko tronos, ale ča akor, te man mištes šunena tire čhave avke sar tu.‘ 26 Vašoda, Devla le Izraeloskro, mangav tut, mi ačhel pes avke, sar phenďal mire dadeske le Davidoske. 27 Či so, šaj o Del bešel pre phuv? Se mek the o ňebos, o nekučeder ňebos leske hin cikno a na mek kada Chramos, so ačhaďom! 28 Mangav tut, RAJEJA, Devla miro, šun avri e modľitba tire služobňikoskri, mangav vaš o jileskeriben! Ker avke, sar tutar mangav adadžives. 29 Mi dikhen tire jakha rat-džives pre kada Chramos, pal savo phenďal, hoj ode ela tiro nav lašardo. Šun avri e modľitba tire služobňikoskri, kecivar pes visarela le mujeha ke kada than a modľinela pes. 30 Mangav tut, šun o mangipen tire služobňikoskro the tire izraelike manušengro akor, sar ena visarde le mujeha ke kada than a modľinena pes. Šun len avri andral o ňebos, kaj bešes, a odmuk lenge. 31 Te vareko kerela vareso nalačho varekaske a ov pre leste ispidela, hoj te džal andro Chramos, hoj te lel vera angle tiro oltaris, 32 tu oda šun andral o ňebos a rozsudzin maškar lende. Oles, ko ela vinnovato, mar avke, sar peske zaslužinel. A vaš o čačipnaskro zaačh a odmeňin les, avke sar peske zaslužinel. 33 Te tire izraelike manušen domarena o ňeprijaťeľa vašoda, hoj kerde binos, a te pes paľis visarena pale ke tute, lašarena tiro nav, modľinena pes a mangena tut andre kada Chramos, 34 šun len avri andral o ňebos. Odmuk tire manušenge o bini a an len pale andre phuv, so diňal lengre dadenge. 35 Te tu zaačhaveha o brišind vašoda, hoj tire manuša kerde binos, ale te pes paľis visarena le binostar, bo tu len pokorinďal, a te ena visarde le mujeha ke kada than a lašarena tiro nav, 36 šun len avri andral o ňebos. Odmuk o bini tire izraelike manušenge, tire služobňikenge, sikav len, sar te džal pal tiro drom a de o brišind andre tiri phuv, so diňal sar ďeďictvos tire manušenge. 37 Te ela andre phuv bokh the e pohroma, abo te o uľipen pro maľi kirňola, abo te ela pro maľi o grajora the o kirme, abo te o ňeprijaťeľa džana pre lengre fori, abo te ela o pharipen vaj o meribnaskro nasvaľiben, 38 šun dojekh modľitba the o mangipen vaš o jileskeriben. Te pes chocko andral tiro narodos ke tu mangela, abo te nacirdela peskre vasta ke kada Chramos, 39 šun oda andral o ňebos, odmuk a pomožin lenge. Počin dojekheske pal oda, sar dživel, se tu korkoro džanes o jile savore manušengre, 40 avke, hoj pes tutar te daran pal calo časos, medik dživena andre kadi phuv, so diňal amare dadenge. 41 Te o cudzincos, savo nane andral o Izrael, avľahas dural andral aver phuv angle tiro nav 42 – bo the aver narodi pes dodžanena pal tiro baro nav, pal tiri zor the pal savoro, so kerďal – a modľinďahas pes visardo le mujeha ke kada Chramos, 43 šun avri andral o ňebos, kaj bešes, lengro mangipen a ker lenge avke, sar tutar mangena, hoj savore narodi pre phuv tut te sprindžaren a te daran tutar avke sar tire izraelika manuša. Paľis the on džanena, hoj kada Chramos, so ačhaďom, hino prekal tiro nav. 44 Te džana tire murša le dromeha, saveha len bičhaveha pro mariben pre peskre ňeprijaťeľa, a te visarena pes ke tiro avrikidlo foros the ko Chramos, so ačhaďom pre pačiv tire naveske, a te pes mangena ke tu, RAJEJA, 45 šun avri lengre modľitbi the o mangipen andral o ňebos a de lenge o viťazstvo. 46 Te tire manuša angle tu kerena binos, bo dojekh manuš hino binošno, a tu pre lende aveha choľamen a domukeha lengre ňeprijaťeľenge, hoj te zviťazinen upral lende, a on len paľis odľigenena sar zaphandlen andre peskri phuv – či pašes abo dur –, 47 a te andre odi phuv, kaj sas odľigende, peske pridžanena, hoj kerde binos, a te pes visarena ke tu a te tutar mangena o jileskeriben a phenena: ‚Kerďam binos a sam vinnovata. Kerďam nalačhipen,‘ 48 a te pes visarena cale peskre jileha the dušaha a mangena tut andre odi phuv, kaj hine zaphandle, sar ena visarde ke peskri phuv, so diňal lengre dadenge, the ko avrikidlo foros the ko Chramos, so ačhaďom prekal tiro nav, 49 šun avri andral o ňebos, kaj bešes, lengre modľitbi the mangipen a zaačh tut vaš lenge. 50 Odmuk lenge savore bini a savoro nalačhipen, so kerde tuke, a de, hoj lengre ňeprijaťeľa te aven ke lende lačhejileskre. 51 Se on hine tire manuša, tiro ďeďictvos, saven iľal avri andral o Egipt – andral oda trastuno bov. 52 Dikh pro mangipen tire služobňikoskro a šun o modľitbi the tire izraelike manušengre, sar ke tu vičinena, hoj lenge te pomožines. 53 Se tu tuke len kidňal avri vaš tiro ďeďictvos andral savore narodi pre phuv, avke sar phenďal prekal tiro služobňikos Mojžiš, sar iľal avri amare daden andral o Egipt, ó, Nekbareder RAJEJA!“

O Šalamun žehňinel le manušen

54 Sar o Šalamun mangelas a modľinelas pes ko RAJ, sas pro khoča anglo oltaris a hazdelas upre o vasta ko ňebos. Sar preačhiľa, ušťiľa
55 a požehňinďa zorale hangoha savore izraelike manušen. Phenďa: 56 „Mi el lašardo o RAJ, savo diňa o smirom peskre manušen le Izraeliten, avke sar oda phenďa. Doľikerďa dojekh lav, so diňa prekal peskro služobňikos prekal o Mojžiš. 57 Mi ačhel o RAJ, amaro Del, amenca, avke sar sas amare dadenca. Te na omukel amen a te na odčhivel amen pestar het. 58 O RAJ mi visarel amare jile ke peste, hoj te dživas avke, sar ov kamel, a te doľikeras savore leskre lava, prikazaňja the zakoni, so diňa amare daden. 59 Kala lava, savenca man mangavas anglo RAJ, mi en pašes paš o RAJ, paš miro Del, dživese the rači. Mi zaačhel vaš peskro služobňikos the vaš peskre izraelika manuša sako džives. 60 Avke dojekh narodos pre phuv džanela, hoj ča o RAJ hino Del a nane aver. 61 Odden pes le RAJESKE, amare Devleske, cale tumare jileha a doľikeren leskre zakoni the o prikazaňja avke sar adadžives.“ 62 Paľis o kraľis the savore manuša andral o Izrael ande obeti le RAJESKE. 63 O Šalamun obetinďa le RAJESKE 22 000 gurumňen the 120 000 bakren sar o smiromoskre obeti. Avke o Šalamun the savore manuša pošvecinde o Chramos le RAJESKRO. 64 Vašoda, hoj o brondzuno oltaris sas cikno prekal ola savore obeti, o kraľis oda džives pošvecinďa the o maškaruno than pre dvora anglo Chramos le RAJESKRO a the ode kerenas o labarde obeti, o chabeneskre obeti the o žiros pro smiromoskre obeti. 65 Andre oda časos o Šalamun the savore Izraeliti kerde paš o Chramos anglo RAJ, amaro Del, o inepos le Stankengro, so ľikerelas efta džives. Avle ode igen but manuša pašal o Lebo-Chamat pal o severos dži paš o paňi le Egiptoskro pro juhos. 66 O Šalamun pro ochtoto džives bičhaďa le manušen khere. On savore les chudle te lašarel a dojekh lendar džalas khere bare radišagoha vaš savoro lačhipen, so o RAJ presikaďa peskre služobňikoske le Davidoske the le Izraelitenge, leskre manušenge.